Pajki križevci
Pajek križevec je eden največjih evropskih pajkov, ki ga zanesljivo prepoznate po vzorcu na hrbtu.
Jeseni spolno dozorijo samice in nastopi čas parjenja. To pa zna biti za nekatere pajke zelo nevarno obdobje.
Pajkovke so včasih hude
Če se samec pravilno približa mladi pajkovki, je parjenje zanj hitro in enostavno. Če samica na parjenje ni pripravljena, pa samec lahko ostane brez glave. Razdražena samica ga namreč po paritvi ubije in požre. Samci so manjši od samic, tako da pri tem lovu niti nima težkega dela.
Lov na žuželke
Pajkovka mrežo postavi na zelo skrbno izbrano mesto. Postavljeno je tam, kjer pričakuje prelet žuželk. Največkrat mreže najdemo pod nadstreški, pred vrati, med smetnjaki, žlebovi ter med drevesi ali njihovimi vejami. Včasih nas za dobro jutro počakajo tudi pred vrati šotora.
Pajkova mreža
Pajkovka svojega plena ne čaka vedno v mreži. V poletni vročini se umakne na rob ali pod streho. Eno od svojih osmih nog postavi na glavno nit v mreži in spremlja vibracije. Točno ve, kdaj se ujame muha, kdaj pa vanjo zaide puhasto seme regrata. Ali kadar ti nalašč zatreseš mrežo.
Ko se plen ujame
Takrat hitro prileze iz svojega zavetja in ovije plen s tanko svileno nitjo. Ko je njen plen varno zavit, ga piči in vanj izbrizga prebavne sokove. Ker plen ne more pobegniti, se pajkovka ponovno odpravi na rob mreže in čaka.
Sesanje hrane
Med čakanjem se notranjost njenega plena spremeni v juhico. To pomeni, da prebava poteka zunaj telesa pajka. Tekočo vsebino spretni lovec izsesa, ostanke svojega plena pa vrže iz mreže. Če je potrebno, popravi mrežo. Ponovno čaka na robu mreže.
Nevarna za človeka?
Pajkovka bo tako kot vsaka žival ugriznila človeka, če bo stisnjena v kot in ogrožena. Tudi ti bi se v stiski verjetno tako odzval/a. Zato živali ne draži, ne trgaj njihovih mrež in tudi poskusno hranjenje z muhami ni primerno. Je pa gledanje televizije fino zamenjati z opazovanjem pajka pri hranjenju.
Te zanima, kaj se zgodi z mladički?
Pajkovka oplojena jajčeca odloži v kokon in tako bodoči pajkci prezimijo. Spomladi se izležejo mlade živali, nekaj česa se držijo v skupini, potem pa se razidejo. Velike razdalje premagajo z nitmi, ki spominjajo na gugalnice. Z njihovo pomočjo se zazibajo z enega grma na drugega in tako počasi oddaljijo od doma.
Članek je bil objavljen v reviji Moj planet
Moj planet je izvirna slovenska poljudnoznanstvena revija za otroke od 8. leta naprej, ki radi spoznavajo živali, rastline, naravne pojave in ves ta širni svet okoli sebe.
Več o reviji >
Naročniki na dom prejmete 15% popusta in brezplačno kodo za celoleten dostop do izbranih nalog na interaktivnem portalu Učimse.com.